Pihalni oddelek

Pihalni oddelek Glasbene šole Vrhnika je bil že od ustanovitve glasbene šole med najbolj množičnimi. Tradicija učenja pihalnih instrumentov je izvirala iz dolgoletnega obstoja pihalne godbe. Učenci so instrumente poznali in ni se jim bilo težko odločiti za igranje enega izmed njih. Od ustanovitve šole pa do leta 1983 je bilo k pouku pihal največ vpisanih učencev na kljunasti flavti in klarinetu. Do leta 1980 je klarinet poučeval ravnatelj Alojz Velkavrh, po njegovem odhodu pa je pouk klarineta na glasbeni šoli kot zunanji sodelavec prevzel Matevž Mercina. Po nekaj letih poučevanja klarineta, pa je pričel tudi s poukom saksofona.
Izjemen učitelj za pouk kljunaste flavte Aleksander Müller, strokovnjak za izvajanje baročne in renesančne glasbe na tem instrumentu. Na šoli kot zunanji sodelavec sodeluje že od samega začetka. Kot solist simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, se je pred upokojitvijo posvetil stilnemu izvajanju skladb in obenem nenehno skrbel za nadarjene učence, da so si po končanem šolanju kljunaste flavte izbrali instrument, ki jim je odgovarjal tako fizično kot umsko. Leta 1988 je njegov učenec Tadej Kenig na Republiškem tekmovanju v Novem mestu dobil prvo nagrado, istega leta pa na Zveznem tekmovanju drugo nagrado. Njegova ideja je bila, da je učenca preusmeril k pouku klarineta. Leta 1991 je na Republiškem tekmovanju na Vrhniki osvojil prvo nagrado in na zadnjem Zveznem tekmovanju v bivši državi v Hercegnovem ravno tako prvo nagrado. Po končanem šolanju na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani in študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, se je Tadej Kenig odločil še za podiplomski študij klarineta v tujini in ga uspešno zaključil. Danes je solo klarinetist v Operni hiši v Ljubljani, hkrati pa se uveljavlja kot učitelj klarineta.
Do leta 1983 šola ni imela redno zaposlenega učitelja flavte. V šolskem letu 1983/84 pa se je kot prva učiteljica flavte na šoli zaposlila Helena Dobrovoljc-Klanjšek. Število učencev na flavti se je iz leta v leto povečevalo in v šolskem letu 1988/89 se je v glasbeni šoli zaposlila učiteljica flavte Vesna Mišvelj-Jelovšek doma iz Vrhnike. Obe mladi in pedagoško zelo podkovani učiteljici flavte, sta raven igranja flavte povzdignili na presenetljivo raven, ki je včasih prešla ozke šolske okvire. Po odhodu Helene Dobrovoljc-Klanjšek je njene učence prevzela Andreja Černigoj. Z odprtjem oddelka glasbene šole v Horjulu, pa je z glasbeno šolo začela sodelovati še Nataša Puconja, ki se je leta 2002 redno zaposlila na Glasbeni šoli Vrhnika. Prvi kvalitetni vrh so učiteljice flavte doživele leta 2001, saj so učenke naše šole Jasmina Šubic, Ana Kovač in Teja Oblak na jubilejnem 30. državnem tekmovanju učencev in študentov glasbe osvojile zlato, srebrno in bronasto plaketo.
Drugi kvalitetni vrh so učiteljice flavte in njihovi učenci doživeli na 33. državnem tekmovanju ko sta učenki Eva Arh iz razreda Vesne Jelovšek in Tina Čelič iz razreda Nataše Puconja prejeli zlate plakete. Na mednarodnem tekmovanju v Beogradu je flavtistka Jasmina Šubic iz razreda Nataše Puconja prejela prvo nagrado, prvo nagrado pa je v letošnjem jubilejnem letu na mednarodnem tekmovanje »Petar Konjović« v Beogradu dobila učenka flavte Eva Arh iz razreda Vesne Jelovšek.

Poleg najbolj množično zastopanih pihalnih instrumentov pa smo na glasbeni šoli pričeli poučevati tudi tako imenovane deficitarne orkestrske instrumente: oboo, fagot in piccolo flavto. Za učence oboe in piccolo flavte smo dokaj hitro dobili določeno število učencev, za pouk fagota pa smo se povezali s Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani in v dogovoru z njimi naše učence pošiljali k pouku v Ljubljano.
Vedno smo tudi skrbeli, da je imela šola na voljo dovolj instrumentov za izposojo, saj se je pokazalo, da je to lahko ključen element za vpis učenca na manj poznan instrument. Na nadaljnje šolanje na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani je Glasbena šola Vrhnika do danes usmerila 12 učencev.