Zgodovina

• USTANOVITEV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA LETA 1976


• DELO GLASBENE ŠOLE OD USTANOVITVE DO DANES
  • od leta 1976 do leta 1982
  • od leta 1982 do leta 1992
  • od leta 1992 do danes

 

---

USTANOVITEV GLASBENE ŠOLE VRHNIKA LETA 1976

Priprave na ustanovitev Glasbene šole Vrhnika so se pričele že leta 1974. Pritiski staršev, da se dokončno uredi pravno-formalni status glasbene šole, so prisilili občinsko upravo k bolj ažurnemu delu in 10.10.1974 je Oddelek za splošne zadeve in družbene službe Občine Vrhnika sklical komisijo v sestavi:

• Mirjana Turel, pedagoška svetovalka pri zavodu za šolstvo SRS,
• Štefan Lebar, samostojni svetnik pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo,
• Ivan Mole, Temeljna kulturna skupnost Vrhnika,
• Jože Rotar, Glasbena šola Vrhnika
• Marta Aleksič, ravnateljica Osnovne šole Ivana Cankarja, Vrhnika

Komisija je v zapisniku navedla povzetek o neizpolnjenih pogojih, navedla predloge in ukrepe, v katerih je potrebno izpolniti pogoje za ustanovitev glasbene šole.
Komisija je navedla naslednje pogoje za ustanovitev glasbene šole:

• ZKPO mora poskrbeti, da bo glasbena šola imela ustanovitveno odločbo,
• glasbena šola mora biti skupaj z dislociranimi oddelki registrirana pri pristojnem okrožnem gospodarskem sodišču,
• statut in dejavnost glasbene šole mora biti zajeto in določeno v statutu,
• v skladu z zakonskimi predpisi in statutom, mora imeti glasbena šola ustrezne pravilnike,
• šola mora v svojih dokumentih uporabljati naziv v skladu z zakonom,
• odločba o ustanovitvi mora opredeliti status glasbene šole in dislociranih oddelkov,
• glasbena šola mora imeti svoj pečat,
• glasbena šola naj sprejema učence v skladu z 12. in 13. členom zakona o glasbeni šoli,
• glasbena šola mora urediti vso dokumentacijo v skladu s pravilnikom o dokumentaciji v glasbeni šoli.

Komisija je pri pregledu ugotovila, da Glasbena šola pri kulturno prosvetni organizaciji Vrhnika ne izpolnjuje pogojev iz 4. točke in le delno izpolnjuje pogoje iz 5. in 6. točke 24. člena Zakona o glasbeni šoli in predlaga Skupščini občine Vrhnika, da izda v skladu s 25. členom Zakona o glasbeni šoli odločbo za začetek dela, ko bodo izpolnjene zahteve navedene v zapisniku.
Vsi ti zapleti in neizpolnjevanje pogojev za ustanovitev glasbene šole so za dve leti zaustavili njen razvoj v okviru ZKPO, a istočasno doprinesli k temu, da so se pristojni organi resno lotili dela za ustanovitev samostojne glasbene šole. Po dveh letih dela je Skupščina občine Vrhnika dne 23.9.1976 sprejela odločbo o ustanovitvi Glasbene šole Vrhnika. Istočasno pa je izvršni svet Skupščine občine Vrhnika ustanovil komisijo, ki naj ugotovi ali so izpolnjeni pogoji za ustanovitev glasbene šole.
Dne 6.10.1976 se je ponovno sestala komisija v sestavi:

• Stane Novačan, predsednik – član IS
• Alojz Velkavrh, profesor glasbe,
• Milena Markič, predstavnica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje,
• Mirjana Turel, predstavnica Zavoda SRS za šolstvo,
• Mira Šinkovec, član – tajnica komisije.

Ugotovitve komisije so bile naslednje:

• violina,
• klavir,
• kljunasta flavta,
• klarinet,
• trobento,
• tolkala,
• kitaro,
• harmoniko,
• pouk dopolnilnega predmeta nauka o glasbi.

---

DELO GLASBENE ŠOLE OD USTANOVITVE DO DANES

Delo Glasbene šole Vrhnika se deli na tri obdobja, ki so povezana med seboj z vsakokratno preselitvijo šole v nove prostore.

• Delo Glasbene šole od leta 1976 do leta 1982

Po uradni ustanovitvi Glasbene šole je tajniška in računovodska dela opravljala Polona Gruden, za njenega prvega ravnatelja za dobo štirih let pa je bil imenovan Alojz Velkavrh iz Ljubljane. V tem šolskem letu je bilo vpisanih v glasbeno šolo 155 učencev, in sicer na Vrhniki 106, v Borovnici pa 49. V tem času sta bili redno zaposleni učiteljici Nada Kastrin (nauk o glasbi in klavir) in Marija Kosi (nauk o glasbi in klavir). Ravnatelj Glasbene šole pa je poučeval pihala. Zunanji sodelavci šole so bili na začetku: Zdenka Šindič – poučevala je klavir, Aleksander Müller – poučeval je klavir in kljunasto flavto in Vili Ošlaj – poučeval je harmoniko, Jože Rotar pa je poučeval violino.
V šolskem letu 1978 se je v glasbeni šoli redno zaposlil Viktor Zadnik. Poučeval je harmoniko na Vrhniki, v dislociranem oddelku v Borovnici pa harmoniko in nauk o glasbi, ki ga do tedaj v Borovnici ni poučeval nihče. Vedno večje potrebe šole po strokovnem kadru so v letu 1979 na Vrhniko pripeljale učiteljico violine Darinko Fabiani. Z njenim prihodom se je začel intenzivnejši pouk violine, Viktor Zadnik je pričel poučevati violončelo in delo obeh učiteljev je pripeljalo leta 1981 do ustanovitve godalnega ansambla. Vodstvo godalnega ansambla je prevzela Darinka Fabiani.
Leta 1980 je dotedanji zunanji sodelavec Vili Ošlaj zaključil šolanje na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani – Srednja glasbena šola, oddelek harmonike in se redno zaposlil na glasbeni šoli. Z njegovim prihodom je šola dobila izjemnega strokovnjaka za poučevanje harmonike, saj je bil med prvimi diplomanti oddelka harmonike na tej stopnji. Poseben problem pa so za normalno delo šole predstavljali predvsem neustrezni prostori tako na Vrhniki, kot tudi v Borovnici. Na Vrhniki je imela šola za svoje delo na voljo dva majhna prostora, večji prostor za poučevanje nauka o glasbi in prehodni prostor, v katerem se je poleg sprehajanja tudi poučevalo. V Borovnici pa je oddelek šole deloval v stavbi stare krajevne skupnosti, v kateri je poleg glasbene šole delovala še knjižnica. Po intenzivnih razgovorih na občini z dokazovanjem o nujnosti pridobitve novih prostorov za nemoten razvoj glasbene šole – oddelka v Borovnici, nam je občina leta 1981 dodelila prostore v domu Partizana v Borovnici. Delo v teh prostorih, ki so bili neprimerno večji in predvsem bolj suhi, je pripomoglo k temu, da se je kvaliteta pouka v oddelku glasbene šole precej izboljšala, kar se je pokazalo že na zaključnih izpitih v letu 1981/82.
Leta 1980 je potekel mandat dotedanjemu ravnatelju Glasbene šole Alojzu Velkavrhu. Odločil se je, da ne bo ponovno kandidiral za ravnatelja Glasbene šole in šola je ostala brez vodstvenega kadra. Na objavljen razpis za ravnatelja Glasbene šole se je prijavil učitelj harmonike in nauka o glasbi v Glasbeni šoli Viktor Zadnik. Ker pa ni izpolnjeval vseh pogojev objavljenih v razpisu, ga je Skupščina občine Vrhnika imenovala za v.d. ravnatelja Glasbene šole Vrhnika za obdobje enega leta.

Zaradi vedno večje prostorske stiske je bila prva naloga novega v.d. ravnatelja pridobitev novih prostorov za povečano delovanje glasbene šole. Na prošnjo Glasbene šole je Zavod za načrtovanje občine Vrhnika izdelal variantne predloge za rešitev prostorskih problemov. Po razgrnitvi načrtov je bilo z občino dogovorjeno, da se glasbeni šoli za njeno dejavnost in nadaljnjo razširitev dodelijo prostori starega zdravstvenega oziroma Rokodelskega doma na Tržaški cesti 23. Po adaptaciji in prenovi prostorov se je glasbena šola leta 1982 preselila v nove prostore. S tem je bilo zaključeno delo šole v njenem prvem obdobju. Število učencev v prvem obdobju glasbene šole je iz leta v leto naraščalo, kar je razvidno iz statističnih poročil leta 1978 in leta 1982.

	Leto 1978	Leto 1982
Klavir	70	70
Violina	4	23
Violončelo	/	1
Kljunasta flavta	16	32
Flavta	/	1
Klarinet	5	18
Rog	/	1
Trobenta	2	9
Kitara	12	8
Harmonika	36	45
Skupaj:	145	208

Število učencev se je v prvem obdobju povečalo skoraj za polovico, kar je najboljši pokazatelj strokovnega dela v glasbeni šoli.

• Delo Glasbene šole od leta 1982 do leta 1992

Po preselitvi v nove prostore, v stavbo bivšega Rokodelskega doma na Tržaški cesti 23, se je začelo za glasbeno šolo novo, še bolj ustvarjalno obdobje. 22.2.1982 je bil za novega ravnatelja Glasbene šole Vrhnika imenovan Viktor Zadnik.
V šolskem letu 1983-1984 je bilo vpisanih 168 učencev na Vrhniki in 38 učencev na podružnični šoli v Borovnici. Zaposlenih je bilo 10 rednih učiteljev in 5 zunanjih sodelavcev, ki so poučevali v naslednjih oddelkih: klavir, godala, trobila, kitara, pihala, harmonika, nauk o glasbi in na oddelku male glasbene šole.
Poleg instrumentalnega pouka in spoznavanja nauka o glasbi so učenci sodelovali v komornih skupinah in v godalnem ansamblu. S povečanjem števila učencev se je zopet pokazalo, da ima glasbena šola za svoje delo še vedno premajhno število prostorov. Na prošnjo ravnatelja Glasbene šole nam je ZKO Vrhnika gostoljubno odstopila prostor v Cankarjevem domu na Vrhniki za pouk klarineta in trobente ter obe dvorani za interne in javne nastope. Mladi glasbeniki so nastopali na internih nastopih za starše, na javnih koncertih na Vrhniki in v Borovnici, na občinskih prireditvah ter na prireditvah osnovne šole. Stalna oblika sodelovanja z osnovno šolo so postali koncerti in komentirani nastopi v povezavi z glasbeno vzgojo za učence osnovnih šol na Vrhniki, v Borovnici ter na osnovni šoli Log-Dragomer. V tem obdobju so naši učenci sodelovali na radijskih snemanjih ter na srečanjih in revijah mladih glasbenikov po vsej Sloveniji. Med prvimi gostovanji glasbene šole pa je bilo gostovanje v Piranu. S tem gostovanjem smo poskušali prebiti ovire, ki večino glasbenih šol zaprejo v ozke domače okvire in jim ne nudijo možnosti, da bi z izmenjavo učencev in učiteljev pridobivali nove izkušnje in na podlagi prijateljskega in strokovnega sodelovanja pomagali drug drugemu k boljšemu načinu pouka in s tem tudi kvalitetnejšemu nivoju same šole.
Prav gostovanja učencev in učiteljev so postala stalnica v delu šole. Z izkušnjami, pridobljenimi na gostovanjih, s poslušanjem učencev drugih šol, smo lahko stalno ocenjevali kakovost našega dela, sledili razvoju naših učencev in se počasi začeli primerjati z drugimi, starejšimi šolami.
Naše posebne pozornosti je bil deležen godalni ansambel, ki ga je leta 1985 prevzel Marko Fabiani in ki je s skupnim delom Darinke in Marka Fabianija kmalu prerasel v Simfonični orkester glasbene šole. Leta 1988 je orkester glasbene šole preko rojaka Eda Zupana navezal prve stike z glasbeno šolo in komornim orkestrom Ensemble con Spirito iz mesta Weerselo na Nizozemskem. Prvo srečanje obeh skupin je bilo 24. do 27. maja 1990 na Vrhniki, naslednje leto pa je naš orkester odpotoval na enotedensko turnejo na Nizozemsko.
Leta 1985 smo se začeli dogovarjati za sodelovanje z glasbenimi šolami v ostalih predelih takrat še skupne države Jugoslavije. Po dolgotrajnih pogovorih smo izoblikovali skupino glasbenih šol iz republik in pokrajin in se dogovorili za medsebojno izmenjavo učencev in skupnih srečanj.
Pri tem projektu so sodelovale naslednje glasbene šole:

• ŠOMO »ANTE ACALIJA« - Sinj
• ŠKOLA ZA POSEBNO OSNOVNO MUZIČKO VASPITANJE I OBRAZOVANJE »J. SLAVENSKI« - Novi Sad
• ŠOMO »PETAR KONJOVIĆ« - Beograd
• MUZIČKA ŠKOLA »ST. MOKRANJAC« - Vranje
• MUZIČKA ŠKOLA »METODI PATČE« - Ohrid
• ŠOMO »Dr. V. VUČKOVIĆ« - Sarajevo
• ŠOMO »P. KONJOVIĆ« - Titovo Užice
• ŠOMO – Hercegnovi.

Svečano podpisovanje listine o sodelovanju je bilo 12. maja 1986 v Kristalni dvorani v domu JNA v Beogradu. Sodelovanje med šolami je potekalo nemoteno do osamosvojitve Slovenije oziroma razpada skupne države Jugoslavije. Za učence in učitelje Glasbene šole Vrhnika so bila gostovanja izjemno dragocena izkušnja, saj smo ugotovili, da na marsikaterem področju zaostajamo za tedaj vodilnimi šolami in so nam bila kažipot za bodoče delo.
V jubilejnem 10. letu obstoja glasbene šole je bilo v šolo vpisanih 182 učencev na Vrhniki in 25 učencev v Borovnici. Na šoli je v tem času poučevalo 12 rednih učiteljev in pet zunanjih sodelavcev. Z zaposlitvijo Antona Puciharja smo prvič v okviru naše šole začeli poučevati pouk harmonike v Horjulu.
V drugem obdobju delovanja Glasbene šole Vrhnika se je kvaliteta pouka s prihodom novih, mladih in ambicioznih učiteljev strmo dvignila navzgor.
Učenci so se leta 1982 prvič udeležili republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe v Ljubljani. Tekmovala sta učenca harmonike iz razreda Vilija Ošlaja, Uroš Pompe in Edvard Popit. Učenec harmonike Edvard Popit je na tekmovanju prejel drugo nagrado kar nas je vse skupaj spodbudilo k še boljšemu delu.
Leta 1983 se je tekmovanja udeležil Jure Mesec – kljunasta flavta (iz razreda Aleksandra Müllerja) in ravno tako prejel drugo nagrado. Na 15. tekmovanju učencev in študentov glasbe v Kopru leta 1986 sta Vilma Zalaznik – violina (iz razreda Darinke Fabiani) in Alenka Naveršnik – violončelo (iz razreda Viktorja Zadnika) dosegli drugo mesto.
Tanja Plut – klavir (iz razreda Hinka Haasa) je na tekmovanju v Velenju leta 1987 osvojila prvo nagrado v I. kategoriji klavirja, na zveznem tekmovanju v Dubrovniku istega leta pa drugo nagrado. V tem letu je šola prvič sodelovala na mednarodnem tekmovanju harmonikarjev v Puli.
Vrhunec dela glasbene šole v tem obdobju pa je bila organizacija 20. republiškega tekmovanja učencev in študentov glasbe na Vrhniki, marca leta 1991. Udeležilo se ga je 252 učencev in študentov glasbe iz Slovenije in zamejstva. Tekmovanje za harmoniko in pihala je potekalo v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki, v osnovni šoli Ivana Cankarja in takratnem domu JLA, solo pevci pa so tekmovali na Glasbeni šoli Vič.
Tekmovalo je tudi 6 učencev naše šole iz oddelkov za klarinet, kljunasto flavto in harmoniko. Največji uspeh med njimi je dosegel klarinetist Tadej Kenig (iz razreda Slavka Goričarja), ki je na tekmovanju prejel prvo nagrado v I. kategoriji. Ravno tako je prejel prvo nagrado na zveznem tekmovanju v Dubrovniku in samo potrdil dejstvo, da sodi med najboljše mlade klarinetiste v državi.
Za svoje delo in velik prispevek k poglabljanju in širjenju glasbene kulture na Vrhniki je šola leta 1989 prejela najvišje občinsko priznanje – Cankarjevo plaketo.

Statistični pregled števila vpisanih učencev v glasbeno šolo na začetku in ob koncu drugega obdobja delovanja šole:

	Leto 1982	Leto 1992
Klavir	70	69
Violina	23	18
Violončelo	1	1
Kljunasta flavta	32	26
Flavta	1	23
Klarinet	18	10
Rog	1	2
Trobenta	9	14
Kitara	8	16
Harmonika	45	62
Mala glasbena šola	/	14
Skupaj:	208	255

Število učencev v glasbeni šoli se je v tem obdobju občutno povečalo. Prvič smo odprli oddelek male glasbene šole in s tem približali glasbo najmlajšim. Kvalitetno delo je glasbeno šolo dvignilo na zavidljivo raven, kar nas je približalo razvitejšim šolam in s ponosom smo lahko zrli na prehojeno pot.

• Delo Glasbene šole od leta 1992 do danes

Leto 1992 je bilo leto sprememb. Osamosvojitev Slovenije je bila bistvena prelomnica tudi za delo Glasbene šole. Sedaj že bivši dom JLA je bil trdno v rokah teritorialne obrambe. Po podrobnih analizah smo ugotovili, da bi za dokončno rešitev prostorskih problemov Glasbene šole najbolj ustrezal prav ta dom. Pojavilo pa se je vprašanje, kako občinske organe prepričati v smotrnost tega, da se za potrebe glasbene šole preuredi bivši dom JLA: V vsakodnevnih stikih s tedanjim predsednikom Izvršnega sveta občine Vrhnika Vilijem Grando, smo skušali z argumenti dokazati smotrnost naložbe, saj smo bili vsi delavci šole prepričani, da bi s tem dejanjem občina dokončno rešila prostorsko stisko glasbene šole. Po tehtnih premislekih so se občinski možje odločili, da sprejmejo naše argumente in nam dodelijo dom v uporabo.
Adaptacija doma se je pričela v šolskem letu 1992/93. S poglobitvijo spodnjih prostorov in z adaptacijo prostorov v drugem nadstropju je šola pridobila 14 učilnic za individualni pouk, zbornico in upravne prostore. Najbolj pa smo se razveselili lepe, akustično urejene dvorane, kar nam je omogočilo, da lahko v celoti izvedemo program, ki smo si ga zastavili na začetku šolskega leta.
Novo šolsko leto 1993/94 je šola pričela v novih prostorih. Slavnostna otvoritev nove šole je bila 8. oktobra 1993. Šolo je slavnostno odprl tedanji minister za notranje zadeve g. Ivan Bizjak. Na slavnostnem koncertu je sodeloval orkester glasbene šole s solistko Marto Kržič. V novih prostorih smo odprli oddelek solopetja in povečali število učencev. Pričeli smo poučevati deficitarne orkestrske instrumente kot so fagot, oboa, piccolo flavta, tolkala in kontrabas.
Povečalo se je število redno zaposlenih delavcev in zunanjih sodelavcev, zlasti pa se je povečalo število učiteljev domačinov. Politika glasbene šole, da bo lahko samo z vzgojo lastnih kadrov normalno funkcionirala je obrodila prve sadove. Od 15 redno zaposlenih učiteljev je bilo 8 učiteljev domačinov, od 15 zunanjih sodelavcev pa 7 skupaj torej 15, kar je polovica vseh delavcev na šoli.
Danes poučuje v Glasbeni šoli Vrhnika 37 učiteljev, od tega je 13 redno zaposlenih učiteljev domačinov, ravno tako pa so domačini 3 pogodbeno zaposleni učitelji.
Posebno pozornost pa smo v tem zadnjem obdobju našega delovanja posvetili oddelkom v Borovnici in v Horjulu.
Oddelek glasbene šole v Horjulu je dolga leta sodil pod okrilje Glasbene šole Vič-Rudnik. Leta 1967 je Glasbena šola Vič-Rudnik v Horjulu odprla oddelke za klavir, violino, harmoniko, kitaro in nauk o glasbi. Žal so te oddelke čez dve leti zaprli. Ponovno so odprli oddelek harmonike leta 1986. Na pritisk staršev, ki so se zbali, da bo Glasbena šola Vič-Rudnik ponovno zaprla oddelek in ker lokacijsko leži Horjul bliže Vrhniki kot Ljubljani, so se na Ministrstvu za šolstvo in šport pričeli intenzivni pogovori o prenosu pristojnosti za delo oddelka v Horjulu na Glasbeno šolo Vrhnika. Glasbena šola Vrhnika je s soglasjem vseh zainteresiranih strani leta 1995 v celoti prevzela oddelek v Horjulu. Prostore za svojo dejavnost smo dobili v osnovni šoli in pričeli s poukom naslednjih instrumentov: kljunaste flavte, flavte, harmonike, klavirja in nauka o glasbi. Nekaj učencev pa obiskuje pouk na matični šoli na Vrhniki, predvsem učenci klarineta, saksofona in trobente.
Oddelek glasbene šole v Borovnici deluje že od ustanovitve glasbene šole. Vseskozi se je oddelek soočal s prostorskimi problemi. Selitve v Borovnici so potekale skoraj vsako drugo leto, dokler nismo leta 1986 dobili prostore za svoje delovanje v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca. Kljub dobri volji vodstva osnovne šole, ti prostori niso bili ravno idealna rešitev. Zanimivost oddelka glasbene šole v Borovnici je namreč v tem, da število otrok vpisanih v glasbeno šolo krepko presega slovenske okvire. Vpisano število otrok v glasbene šole je okoli 10% šoloobveznih otrok, v Borovnici pa je bil ta odstotek vedno višji – od 15% do 20%. Z analizami smo občinskim uradnikom vseskozi skušali dokazati, da potrebujemo za normalno delo svoje prostore. V zadnjem obdobju delovanja smo v oddelku glasbene šole v Borovnici pričeli s poukom violine, čela, in saksofona. Devet učiteljev glasbene šole je imelo za izvajanje pouka na voljo samo dva prostora in dodaten prostor za pouk nauka o glasbi, ki pa ni bil stalen. Vse preveč smo bili namreč odvisni od dopolnilnega in dodatnega pouka v osnovni šoli, tako da so bile selitve iz prostora v prostor stalnica našega dela v Borovnici.
Leta 1995 pa je prišlo v Sloveniji do reorganizacije občin. Vsak najmanjši kraj je želel postati svoja občina. Tako je bilo tudi v Borovnici. Pojavile so se želje po ustanovitvi samostojne glasbene šole, za kar pa občina ni zagotovila ne materialnih ne kadrovskih in tudi ne prostorskih možnosti. Po letu dni brezplodnih razprav je bil v dogovoru z občino Vrhnika dosežen sporazum, da bo občina Borovnica ob pripravi novega akta o ustanovitvi glasbene šole sodelovala kot soustanovitelj. S tem je občina Borovnica v novoustanovljenem svetu Glasbene šole Vrhnika dobila svojega delegata. V letu 1996 je ravnatelj Glasbene šole Vrhnika župana Občine Borovnica seznanil z nemogočim položajem oddelka glasbene šole v Borovnici. Ob povečanem vpisu učencev v glasbeno šolo je postajal položaj iz dneva v dan bolj nemogoč. A do dogovora ni prišlo. Šele izvolitev novega župana je pomagala, da se je naša problematika premaknila z mrtve točke. Po podrobnih analizah o uspešnosti učencev oddelka glasbene šole v Borovnici – na Srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani je bilo do takrat vpisanih pet učencev – so v občini soglašali, da je potrebno problematiko čimprej urediti. Za ureditev prostorov so določili del nedokončanega vrtca v Borovnici in dela za dograditev prostorov so stekla v letu 1999. V mesecu marcu leta 2000 pa se je oddelek glasbene šole v Borovnici preselil v tako zaželene nove prostore, ki so nam omogočili, da smo oddelek lahko dokončno razvili in v njem poučujemo vse instrumente, predpisane z Zakonom o glasbenih šolah.

Statistični pregled števila vpisanih učencev v glasbeno šolo v šolskem letu 2000/2001 in v šolskem letu 2005/2006.

	Leto 2000	Leto 2005
Klavir	78	97
Harmonika	51	44
Violina	29	35
Viola	2	5
Violončelo	7	8
Kontrabas	1	4
Kitara	27	27
Kljunasta flavta	25	39
Flavta	40	36
Oboa	2	3
Klarinet	8	14
Saksofon	14	5
Trobenta	14	15
Pozavna	7	4
Tuba	/	4
Tolkala	/	14
Petje	8	14
Diatonična harmonika	/	12
Mala glasbena šola I.	15	/
Mala glasbena šola II.	15	/
Glasbena pripravnica	15	33
Skupaj:	358	413

Od ustanovitve Glasbene šole Vrhnika leta 1976 do danes, se je število učencev povečalo skoraj za 300%. Ob skromnih začetkih brez zadostnega števila za pouk ustreznih instrumentov, neustreznih prostorov za delo glasbene šole, s stalnim preseljevanjem tako na Vrhniki kot v Borovnici, smo danes moderno opremljena šola z izdelanim programom, opremljenostjo šole na zavidljivi ravni in z mladim perspektivnim kadrom, ki s svojimi ambicijami želi sebi in kraju, v katerem šola deluje, doprinesti čim več. Uspehi, ki so našo šolo popeljali iz anonimnosti do današnje razpoznavnosti, so delo vseh zaposlenih učiteljev od ustanovitve šole do danes.